Zveza
društev vinogradnikov in vinarjev Slovenije - VINIS
DELO,
KI VSELEJ NI MERLJIVO V LITRIH ALI EVRIH
Pred
kratkim je Zveza društev vinogradnikov in vinarjev Slovenije (VINIS) na 30
straneh v broširani obliki z namenom rednega obveščanja o aktualnem dogajanju
izdala prvo od predvidoma štirih letnih številk društvenih informacij.
Te
VINIS za potrebe članstva in širšo javnost izdaja že vse od leta 1997. Sicer pa
zveza svoje člane o aktualnih dogodkih tekoče obvešča tudi na druge načine.
Vinis
trenutno združuje interese 32 društev z več kot 4000 člani iz vseh treh
vinorodnih dežel, čeprav je še dve leti nazaj združeval do 46 društev. Kot
pravijo v VINIS, je glavni vzrok zmanjšanja članstva v članarini in pa v
organizaciji društev vinogradnikov Dolenjske. Te svoje interese izražajo v
Zvezi društev vinogradnikov Dolenjske, ta pa želje svojih članic potem prenaša
na VINIS.
Največja težava zveze je v financiranju, saj za
njihovo delovanje denar v prvi vrsti zagotavljajo tudi članice. Kot pravi
predsednik Stanko Šoster,
so bili kljub vsem uspešni pri svojem delu in po svojih najboljših močeh
opravljajo poslanstvo, zaradi katerega so se tudi združili. Osnovni namen zveze
je povezovanje društev pri zaščiti stanovskih interesov družinskih
vinogradnikov in vinarjev pri pripravi in sprejemanju zakonskih in podzakonskih
aktov, pa tudi pri njihovem izvajanju. V ta namen zveza izvaja različne oblike
povezovanja, usposabljanja, informiranja in skupne promocijske dejavnosti.
Zastopa interese celotnega vinogradništva in vinarstva Slovenije, zlasti na
področju obnove vinogradov in zakonodaje. Deluje kot civilna iniciativa in
brani interese zlasti malih vinogradnikov znotraj in izven stroke ter oblasti.
Širok
spekter delovanja
Po uspešni pripravi in soorganizaciji
tretjega slovenskega vinogradniško-vinarskega kongresa, ki je bil novembra lani
v Mariboru, VINIS spodbuja tudi pokongresno
dejavnost. Dejavno sodeluje pri projektu Konkurenčna
sposobnost VO Štajerska Slovenija, ki ga vodijo z združitvijo šestih
vinorodnih okolišev vinorodne dežele Štajerska (razen prekmurskega vinorodnega
okoliša); za skupni nastop na vinskih sejmih in drugih prireditvah pa povezuje
vinogradnike in vinarje. Zveza sodeluje pri projektu vinsko-turistične ceste,
za uresničevanje svojega programa dela pa tudi s kmetijskim ministrstvom, KGZS
ter njenimi kmetijskimi zavodi, Turistično zvezo Slovenije ter s poslanskimi
skupinami in z odborom za kmetijstvo v državnem zboru.
Evropska
zakonodaja
V letu 2007 je pri njihovem delu bilo največ
pozornosti namenjeno evropski zakonodaji. »Vabljeni smo bili na vse
pripravljalne sestanke in se jih tudi redno udeleževali. Razprave so bile
usmerjene v obravnavo in pripombe glede evropske zakonodaje, ki bo veljala za
vse članice EU. Naša druga skupina pa je pripravljala notranjo zakonodajo, ki
bo morala biti usklajena s predlogom Uredbe o ureditvi trga z vinom,« pravi Šoster in priznava, da se slovenski predlogi niso vedno
ujemali s predlogi večine članic EU. Kljub temu so uspeli doseči marsikatero
spremembo prvotnega besedila. «Odločno smo se uprli pretirani zahtevi izkrčitve
vinogradov in njihovemu subvencioniranju. Tako se je prvotni predlog krčitve na
ravni EU znižal s 400.000 na
Promocija za
vse
»Uradna
verzija predvideva subvencioniranje promocije vina na tujih trgih le za delovne
organizacije, organizacije proizvajalcev vina in vinogradnike, ki imajo nad več
kot štiri hektarjev vinogradov. Zveza je takemu določilu nasprotovala in
predlagala, da bi omogočili subvencioniranje promocije vsem, ki to želijo, s
pogojem, da bi na predstavitvi združili pet vinogradnikov s petnajstimi
hektarji vinogradov, podobno kot je predvideno za organizacije proizvajalcev.«
Šoster ni zadovoljen s trenutnim
stanjem oziroma dinamiko ustanavljanja organizacije proizvajalcev vina. »Ni
pravega zanimanja čeprav so ugodnosti na področju promocije kar precejšnje.«
Geza
Grabar,
Kmečki
glas